Tukaj bi Vam rad predstavil nekaj smernic, katere me vodijo v implantologijo uspeha in končnega nasmeha na pacientovih ustih. V času, ko sem pisal besedila za internetno stran, se mi je v pogovoru s pacienti uspelo nastaviti na njihove misli in moje pomankanje besedila v stvareh, katere so strokovno omenjene. Razumevanje besed na različne načine je pač neomajano dejstvo, ker vsak išče sebi enake odgovore na svoja vprašanja, zato sem včasih dobil občutek, da to sploh niso moje besede :)

Zato bi rad sedaj tudi malo dopolnil področje, katero je vsak dan tema v ordinacijah in katero se nenehno razvija in dopolnjuje.

Implantologija je veda, kjer nam kirurg s pomočjo zobnega vsadka oz. implantata lahko nadomesti manjkajoči zob. Kar se napiše zelo enostavno vendar je to daleč od napisanega. Rad bi Vam povedal, da se nobene stvari ne da narediti brez točno določenega cilja. Cilj v temu primeru, če naredi to delo samo kirurg, je žal samo vstavitev implantata. Kako je pa implantat postavljen in kaj ga naredi, da bo lahko nadomestil zob in njegovo funkcijo, pa je drugo vprašanje. To vprašanje se pa rešuje na način, da se pred in pri postavitvi naredi načrt, kateri je podprt s strani zobnega tehnika. Zobni tehnik je v temu primeru vizionist na končnem cilju in ne samo na operaciji samega zobnega vsadka. To sem že večkrat omenil, kjer omenjam sodelovanje pacienta, stomatologa, kirurga in zobnega tehnika. Tehnik je sicer omenjen na koncu, ker je tudi izdelek narejen na koncu, mora pa biti pri procesu navzoč od samega načrtovanja. Torej pri implantologiji je še dodatno potreben načrt in sodelovanje zobnega tehnika.

Vendar pa implantologija tudi ni samo načrt in sodelovanje, implantologija nam odpira še mnogo drugih vprašanj, katera se ob zanemarjanju lahko kasneje odpirajo tudi sama. Danes je vse več ljudi z različnimi zdravstvenimi težavami, katere se ne dajo odpraviti čez noč. Te težave so lahko skupek celotnega življenjskega stila in načina življenja, lahko so pa tudi skupek nepravilnosti v pacientovih ustih, seveda, ni nujno, da je to samo implantologija, ker je mnogo dejavnikov povezanih tudi z endodontijo (zdravljenje mrtvih zob) in klasično protetiko. Je pa implantološko oskrbovane paciente treba še podrobneje in pozorneje pogledati. Nekateri ljudje, strokovni kader in nestrokovni kader si ne delajo težav z biokompatibilnostjo materialov, čeprav nas ta spremlja od nastanka življenja. Tukaj se predvsem osredotočam na kompatibilnost Titana kot zobnega vsadka (uporabljen v večini) in njegove nadgradnje, ki je v primarni fazi lahko Titan oziroma Zirkon, sekundarni del (abutment) pa je ponavadi Titan, Titan in Zirkon skupaj oz. Titan in plemenita kovina (Zlato). Do tukaj se zgodba lepo nadaljuje, vse od operacije do priprave za prevleke. Pri prevleki, pa se žal naredi veliko napak, saj sekundarni del je po večini še vedno iz Titana (čeprav tudi tukaj CoCr začenjajo uporabljati pri nekaterih konstrukcijah).

Zakonu gravitacije in narave, kot tudi zakonu atomov, molekul in elektronov se ne da izogniti. Ti naravno določeni  zakoni nam narekujejo dejstvo, da se med pozitivnim materialom in negativnim materialom tvori napetost, katera nam v temu primeru deluje škodljivo na telo. Ljudje s takimi težavami opisujejo svoje občutke kot šumenje, brnenje, zavese pred očmi, moteče misli, glava ni na mestu, bolečine v vratu itd.  Vse se je pa začelo po vstavitvi zobnih vsadkov. Seveda se nihče ne odziva v isti količini in z istimi simptomi, saj smo vsi posamezniki individualni. Tako zdravstveno, kot čustveno, miselno, telesno, psihofizično … Vzrok je težko najti. Redki pa žal pomisljijo na enostavno kemično reakcijo imenovana Elektroliza, dolgo znani proces, kjer pozitivno nabiti delci potujejo proti negativnemu delcu. Če se pa ta proces obrne, ob kemični reakciji dobimo energijo. Ta energija, oz. napetost, ki se ustvari v ustih, kjer je nekakšen kemijski laboratorij za predelavo hrane, poln kislin, bakterij, ostankov hrane itd., ki so potrebni za predelavo hrane in tvorjenja energije za telo, nam torej dela težave ob nepravilni izbiri materialov, katere bomo  združili. Zakaj nam torej elektroliza oz. napetost v ustih sploh škoduje? Elektroliza nam v ustih škoduje s svojo napetostjo izraženo v mV, katera širi žile in povečuje pretok bakterij, kot bi rekli, da smo regionalno bakterijsko cesto zamenjali za bakterijsko avtocesto. Je pa tukaj tudi še veliko povezanih dejavnikov, kot je bazičnost in kislost v ustih, saj to določa jakost energije. Torej ob temu, se lahko na koncu tudi vprašamo, zakaj je tako enostaven proces, znan stoletja, še vedno prisoten v naših ustih z nepravo izbiro biokompatibilnih materialov?

Mogoče je eden odgovor prav v stroki, katera nas tudi deli na biokompatibilne elemente telesa. Naprimer, če te boli srce poiščeš kardiologa, če te bolijo ledvice poiščemo internista, če te bolijo izločala poiščemo urologa …. Seveda ne oporekam specialistom, kateri se ukvarjajo z težavami ljudi v njihovem vsakdanjiku, vendar je problem, da redki gledajo na telo kot celoto. Kajti celota predstavlja telo. Težko si predstavljam, da moje srce živi mimo mene in da potrebuje samo kardiologa, da preveri njegovo delovanje. Nekatera zdravila, ki se uporabljajo za zniževanje krvnega tlaka, delujejo recimo škodljivo na ledvice. To pomeni, da se za problem telesa, kateri lahko funkcionira sam in brezhibno in se je ob neki človeški navadi oz. nevednosti poškodoval, ni našlo pravilne rešitve za postavitev ravnovesja, kajti telo se lahko brani samo, izloči napake in odpravi pomankljivosti.

Drugi del bi pa lahko pripisali tudi nevednosti, oz drugačnemu razlaganju besed. Titan je recimo dokazano biokompatibilen, tako je pa kompatibilna tudi zlitina CobaltCrom (CoCr). Vendar pa ti elementi skupaj z Titanom niso več biokompatibilni, kajti skupaj tvorijo galvanski člen. Kar pa za seboj prinese več verižnih reakcij, saj je potrebno zaradi teh dejstev spremeniti miselnost pri implantologiji. Najprimernejša rešitev je brezkovinska nadgradnja, katera pa žal zaradi elementov obdelovanja prinaša višje stroške pri implantoloških protetičnih oskrbah. Tukaj pa je verjetno tudi tretji del problema, kateri se pa ne nanaša samo na dentalni tim oz. izvajalce ampak tudi na pacienta samega, vključno s tekmovanjem v znižanju cen in konkurence, katera pa žal v temu primeru deluje negativno na pacienta, saj on dobi svojo osebno elektrarno v svoja usta.

Zakaj je ta glavanski člen tako škodljiv pri implantologiji? Tukaj dobimo več vprašanj, zakaj se tega tako izogibam? Je to mogoče posledica, da imam tehnologijo in razvoj brezkovinskih konstrukcij, da želim to delati, da pokrijem svoje interese? Seveda je odgovor ne. Implantologija naj ne bo le izoliran poseg, temveč naj kot celota deluje v prid pacientu in zmanjšuje možnost pojava problemov, ki se sami od sebe tako in tako lahko pojavijo. Zato se v avtu pripnemo, ne sedemo vinjeni za volan in imamo ustrezno vzdrževano vozilo. Tako naj bi bi tudi vsak posameznik vestno skrbel za svoje telo in v tem primeru za ustno higieno in svoj servis. S tem delamo na zdravstveni zavesti in zmanjševanju možnosti napak. Poudariti pa je treba tudi naravne zakonitosti, katere se razlikujejo med zobom in zobnim vsadkom. Naravni zob je v kosti vpet na posebnih šarpejevih vlaknih, katera delujejo kot nekakšen amortizer na kostno tkivo, na vrhu pa bi lahko rekli, da je nekakšen tesnilni obroček obzobnega tkiva, ki deli zunanji svet zoba od notranjega. Toraj zunanje bakterije v ustih so odmaknjene od notranjega sveta, saj nenehna komunikacija povzroča težave in vnetja obzobnega tkiva itd. Pri implantologiji je isti problem, samo da se izrazi opisanih težav pišejo drugače. Razlika pa je tudi v legi zobnega vsadka, kateri je pritrjen in vraščen direktno v kostno tkivo. Tukaj pa ni zgoraj omenjenega zobnega amortizerja, kateri nas ščiti pred velikimi silami in tudi ni tesnilnega obročka, kateri nas varuje tako dobro kot samo obzobno tkivo pred bakterijami, katere potujejo po naših ustih. Seveda, se ob ustrezni nadgradnji te zadeve lepo biološko uskladijo in implantat lahko deluje kot naraven zob, razen občutka sile, katera se porazgubi ob kostnemu prenosu.

Problem pa nastane, kot sem že napisal zgoraj, pri nepravilni uporabi materialov in neupoštevanju njihovih fizikalno kemijskih lastnosti, saj se nam s pojavom tvorbe elektrolize in glavanskim členom ob spreminjaju kislosti in bazičnosti v ustih pri procesu prehranjevanja, odpirajo nove poti bakterijam, katere lahko pridejo s tem procesom, do implantata samega, oz kostnega tkiva, ki nam kasneje dela vnetja ob zobnemu vsadku. S tem pa smo razširili poti za bakterije, kjer lahko potujejo in s tem povzročijo težave. S pravilno oskrbo in načrtovanjem pa se ta problem lahko zminimalizira.

S celotno razlago upam, da sem Vam lahko vsaj delno približal še en drugi vidik oskrbe v implantologiji in tudi splošne oskrbe v vaših ustih, kjer je še vedno nepisano pravilo manj je več. V tem primeru se nanašam na kovinske  (CoCr) in žal tudi zlate oskrbe (Au). Kajti, ko se določeno količino kovine preseže, dela ravno tako težave. Ohranjajmo naravno ravnovesje za naše zdravje. Tukaj se tudi zahvaljujem vsem pacientom, kateri so obiskali in opravili bioresonanco, katera jim je potrdila, da z našimi vsadki niso imeli nobenih negativnih reakcij. Jaz vem, da je prava izbira kvaliteten biokompatibilen material, lepo je, da ste seznanjeni tudi vi.